Namen
Namen orodja je seznaniti uporabnika o pomenu izbire smeri podiranja za uspešno izvedbo sečnje drevesa z motorno žago ter na kaj mora biti pozoren pri ogledu sečišča, terena in sestoja.
Izhodišče
Izbira smeri podiranja je eno od pomembnih opravil sekača, po tem ko pregleda spravilne poti (tj. gozdne vlake in gozdne ceste) na sečišču in določi zaporedje sečnje posameznih dreves. Izbira smeri podiranja vpliva tako na ekonomski in ekološki vidik gozdne proizvodnje, kot tudi na vidik varnosti in zdravja pri delu. Pri optimalni izbiri smeri podiranja je nujno, da je izpolnjen vidik varnega dela, izpolnjevanje ostalih vidikov pa je v veliki meri odvisno od delovnih, terenskih in sestojnih razmer. Optimalna izbira smeri podiranja je glede izpolnjevanja različnih vidikov gozdne proizvodnje unikatna za vsako posamezno drevo.
Rezultat optimalno izbrane smeri podiranja je na tleh ležeče drevo, pri čemer se sekač in morebitni njegovi sodelavci v bližini niso poškodovali, podiranje pa je sekač izvedel s čim manj truda in bil pri tem izpostavljen čim manjšim škodljivih vplivom, kot sta npr. tresenje sekire in motorne žage. Uspešno izvedeno podiranje pomeni tudi, da podrto drevo nima poškodovanega debla, nepoškodovana pa so tudi preostala drevesa v sestoju, mladovje in drugi objekti v okolici sečnje. K spravilni poti usmerjeno podiranje drevesa omogoči krajši čas potreben za zbiranje lesa in prepreči poškodbe ostalih stoječih dreves in mladovja pa ohranjanje zdravega sestoja.
Z ekonomskega vidika je tako zaželeno, da se drevo podre:
- v smeri težišča drevesa, s čimer odpade dolgotrajnejše naganjanje drevesa,
- tako, da ne obvisi (ostrmi) na preostalih drevesih, s čimer odpade dolgotrajnejše sproščanje drevesa,
- tako, da ne poškoduje preostalih dreves in mladovja, s čimer se zmanjšuje vrednost preostalega sestoja,
- tako, da ne poškoduje ostalih objektov ali dreves sosednih lastnikov, kar zaradi povračila stroškov zmanjšuje ekonomičnost sečnje,
- v smeri vlake ali gozdne ceste, saj se s tem skrajšuje čas razvlačevanja žične vrvi z vitla pri traktorskem spravilu lesa in sama učinkovitost dela,
- tako, da se izogne skalam in vrtačam, saj se drevo pri tem lahko poškoduje, kar vpliva na vrednost izdelanih lesenih sortimentov na trgu.
Z ekološkega vidika je zaželeno, da se drevo podre:
- tako, da ne obvisi (ostrmi) in ne poškoduje preostalih dreves in mladovja, saj se s tem zmanjšuje zdravje in vitalnost preostalih dreves v sestoju,
- v smeri vlake ali gozdne ceste, in sicer čim bližje kotu 45° glede na smer vlačenja lesa, saj se s tem prepreči ali zmanjša obseg poškodb preostalih dreves in mladovja pri spravilu lesa.
Z vidika varnosti pri delu je nujno, da izbrana smer omogoča varno podiranje drevesa, brez večjega tveganja za nezgodo kar pomeni, da je:
- omogočen varen umik pri padanju drevesa, ki znaša 45° stopinj nazaj od smeri podiranja drevesa, leva ali desna smer odvisna od težišča drevesa in terenskih razmer,
- izvedba delovnih postopkov podiranja (tj. izdelava zaseka, podžagovanje in naganjanje) varna glede na zdravstveno stanje drevesa (npr. pri suhih drevesih naganjanje ni priporočljivo, zato se, če je le mogoče, drevo podira v smeri težišča),
- izvedba postopkov izdelave drevesa (tj. kleščenje, prežagovanje, vzpostavljanje gozdnega reda) varna glede na terenske razmere (npr. pri podiranju v vrtače je varna izvedba izdelave pogosto mogoča le s pomočjo traktorja; v nasprotnem primeru se uporabljajo nedovoljeni postopki, kot so hoja po hlodih in delo z motorno žago nad višino ramen).
Z vidika zdravja pri delu je zaželeno, da se drevo podre:
- tako, da ne obvisi, saj se s tem povečuje težavnost dela kakor tudi tveganje za nezgode zaradi povečane verjetnosti uporabe nedovoljenih postopkov dela,
- v smeri težišča drevesa, saj je v primeru uporabe sekire potrebno manj naganjanja drevesa in s tem manjšo izpostavljenost rok in dlani tresenju,
- v smeri vlake ali gozdne ceste, saj se s tem skrajšuje čas težavnega razvlačevanja žične vrvi iz bobna vitla pri traktorskem spravilu lesa.
Za izbiro optimalne smeri podiranja je pred samim podiranjem odkazanega drevesa treba določiti lastnosti drevesa in okolice. Od lastnosti drevesa je treba določiti:
- položaj težišča drevesa – določimo ga vizualno glede na položaj vej v krošnji ter nagnjenost debla drevesa. Običajno ocenimo težišče iz dveh medsebojno pravokotnih mest opazovanja, ki sta dovolj oddaljeni od drevesa, a hkrati dovolj pregledni, da vidimo krošnjo,
- stanje drevesa – vizualno ocenimo ali je drevo zdravo in nepoškodovano, suho ali poškodovano, pri čemer smo predvsem pozorni na prisotnost znakov trohnobe,
- višino drevesa – v gozdu za oceno dolžine (dosega) podrtega drevesa uporabimo palico, ki je enako dolga, kot je razdalja naše stegnjene roke. Na palici izmerimo razdaljo stegnjene roke med očesom in sredino dlani, nato pa roko postavimo v vodoravni položaj, palico pa držimo v dlani navpično. Nato spodnji del, kjer palico držimo, postavimo na mesto začetka debla pri tleh, vrh palice pa uskladimo z vrhom drevesa – tako, da se na terenu pomikamo bližje ali stran od drevesa. Ko je vrh palice poravnan z vrhom drevesa, dno palice pa z začetkom debla pri tleh, smo na mestu, ki je oddaljeno od drevesa toliko, kot je drevo visoko. To je približno mesto, ki ga bo dosegel vrh drevesa (Height measurements, UBC).
V okolici drevesa je treba biti pozoren na sodelavce, ki morajo pri izvajanju sečnje biti vedno prisotni na delovišču, na morebitne obiskovalce gozda ter:
- v neposredni bližini drevesa:
- na ovire (npr. drevesa, skale), ki otežujejo ali onemogočajo izvedbo podiranja,
- na ovire, ki otežujejo ali onemogočajo smer umika.
- v razdalji do višine (dosega) drevesa:
- na terenske razmere (npr. skale, vrtače), ki lahko botrujejo k poškodbam debla,
- na sestojne razmere (npr. mladovje, preostala drevesa), ki bi jih lahko drevo poškodovalo,
- na objekte (npr. daljnovode, grajene objekte, vodotoke, kmetijske površine), ki jih lahko poškodujemo
- na lastniške meje, da ne oviramo, poškodujemo ali oškodujemo sosednje lastnike.
- v razdalji večji od višine enega drevesa:
- na položaj prometnice za spravilo lesa.
Navodila za ogled 360° posnetkov
Vsako za posek izbrano (odkazano) drevo je v gozdu označeno z rdečo piko v prsni višini. Na 360 stopinjskih posnetkih smo – zaradi boljše vidljivosti – drevo dodatno označili s črto po celem obsegu drevesa. Drevo smo s 360° kamero posneli iz osmih stojišč, in sicer od blizu in daleč v vseh štirih glavnih smereh neba (S, V, J, Z). S tem so na posnetkih prikazane informacije o samem drevesu in njegovi okolici, ki so potrebne za pravilno izbiro smeri podiranja. Dodatne pomembne informacije, ki jih ni moč zanesljivo oceniti iz slik, (npr. smer težišča drevesa, višina in prsni premer), so podane pod oznako »Drevo za posek«. Pod oznako »Oglej si krošnjo« je fotografija krošnje neposredno izpod izbranega drevesa.
Za premikanje iz začetnega položaja kliknemo na izbrano oznako. Način premikanja v okolici odkazanega drevesa je zasnovan tako, da se iz stojišč od daleč lahko pomikamo samo na enako oddaljena stojišča levo in desno ter na stojišče bližje ali daleč od drevesa v isti smeri neba.
Primer: iz začetnega stojišča (S – daleč) je mogoče izbrati stojišče vzhodno ali zahodno daleč (V – daleč, Z – daleč) ter stojišče, ki je blizu in severno od drevesa (S – blizu). Opisan primer je grafično predstavljen na spodnji sliki.
Posnetki dreves
Pred začetkom sečnje drevesa je nujno poznati delovne razmere na delovišču. Te spoznamo s pregledom delovišča, pri čemer smo predvsem pozorni na razmestitev spravilnih poti (gozdnih cest in vlak) ter smer spravila lesa na vsaki posamezni poti. Ker na nekaterih posnetkih poti ni ali pa so slabo vidne, prikazujemo sistem vlak in cest na spodnji sliki.
Drevo z zaporedno številko 1 je učno drevo, kjer so podrobno označene pomembne lastnosti drevesa in okolice, ki vplivajo na izbiro smeri podiranja. Na ostalih posnetkih teh podrobnih oznak ni, in sicer z namenom, da se uporabnik sam preizkusi v zaznavanju ključnih lastnosti. Preizkus pravilnosti izbire smeri podiranja opravi s pomočjo vprašalnika, kjer uporabnik izbere pravilno smer podiranja. Za vsaki izbrani odgovor je v nadaljevanju podana obrazložitev pravilnost ali nepravilnost izbire.