Namen
Seznaniti uporabnika o pomenu pregleda delovišča za ustrezno načrtovanje gozdnih del, postopkih in povezavi z normativi gozdnih del.
Izhodišče
Pri načrtovanju izvedbe gozdnih del je ena prvih nalog delovodje ali izvajalca gozdarskih del pregled bodočega delovišča. V gozdarstvu se ta postopek imenuje rekognosciranje (iz fran. besede reconnaissance, ki ima koren v besedi reconnaître in pomeni prepoznati). Je del priprave dela in obsega prepoznavanje terenskih, sestojnih in organizacijsko-logističnih razmer na bodočem delovišču s ciljem izračunavanja ustreznih (delovišču primernih) normativov.
Normativi so odvisni od načina sečnje drevja ali spravila lesa. V Sloveniji je daleč najpogostejša uporaba tehnologije sečnje drevja z motorno žago in spravila lesa s prilagojenim kmetijskim traktorjem. Poleg tega poznamo še tehnologijo strojne sečnje, kjer sečnjo izvaja stroj za sečnjo, les pa se spravlja do gozdne ceste z zgibnim polprikoličarjem. Predvsem v hribovitih delih Slovenije pogosto srečamo tudi spravilo lesa z žičnimi žerjavi.
Za vsako tehnologijo sečnje drevja in spravila lesa stoji vrsta terenskih, sestojnih in organizacijskih značilnosti, ki določajo v kolikem času se bo izvedla sečnja drevja in spravilo lesa. Vsaka tehnologija ima svoje značilnosti in te značilnosti se išče in pregleduje pri samem rekognosciranju.
Posamezne spremenljivke, terenske, sestojne in organizacijske značilnosti so podrobneje opisane znotraj posameznega 360-stopinjskega pregleda spodaj. Ne glede na vse razlike, pa lahko izluščimo tiste najpomembnejše spremenljivke in značilnosti, ki jih v taki ali drugačni obliki najdemo pri vseh delovnih fazah in ključno prispevajo k času proizvodnje ali izdelave pričakovanega učinka. Pri spravilu lesa so najpomembnejše spremenljivke, ki določajo normativ sledeče:
- skupina traktorja/stroja, ki temelji na velikosti traktorja, številu pogonskih osi in zmogljivostjo vitla, in sicer prilagojeni kmetijski traktor s pogonom na eno os, prilagojeni kmetijski traktor s pogonom na dve osi, prilagojeni gosenični kmetijski traktor, veliki gozdarski zgibnik;
- kategorija zbiranja lesa, podana glede na naklon, skalovitost, kamnitost in prehodnost terena ali sestojnih značilnosti, in sicer: ugodna, srednje ugodna, neugodna;
- kategorija vlačenja lesa, podana s smerjo vlačenja lesa po vlaki, in sicer: navzgor, ravno, navzdol;
- drevesna vrsta, in sicer skupina iglavcev in listavcev;
- razdalja vlačenja VLA, ki predstavlja uteženo razdaljo vožnje traktorja po vlaki od mesta sečnje do rampnega prostora ob gozdni cesti;
- razdalja zbiranja ZBI, ki predstavlja povprečno razdaljo razvlačevanja jeklene vrvi od vitla na traktorju do vseh sortimentov v sestoju;
- povprečno neto odkazano drevo NTO, ki predstavlja povprečno velikost odkazanih dreves na delovišču;
- vrsta matične podlage POD, ki nakazuje na stopnjo razgibanosti terena in terenskih razmer (npr. skalovitost) na apnenčasti podlagi ali drugje;
- terenske razmere, podane z naklonom terena, kamnitostjo, skalovitostjo, prisotnostjo skalnih blokov, sečnih ostankov, sortimentov;
- sestojne razmere, podane s prehodnostjo sestoja, gostoto podmladka, velikostjo NTO, vejnatostjo drevja;
- vremenske razmere, podane z višino snežne odeje, in temperaturo;
- organizacijske razmere, podane s številom delavcev, metodo sečnje, ureditev sečišča, gostoto odkazanega drevja, razporeditvijo gozdnih prometnic v prostoru.
Sprehodi se po 360-stopinjskih fotografijah gozdov in odkrij pomembne značilnosti in vidike rekognosciranja za različne tehnologije sečnje in spravila lesa!
Sečnja dreves z motorno žago in spravilo lesa s traktorji
Prvi primer delovišča se nahaja v jelovo-bukovih gozdovih na apnencih, ki jih v Sloveniji pogosto srečamo. Sečnja se bo izvedla z motorno žago, spravilo lesa pa s prilagojenim kmetijskim traktorjem s pogonom na dve osi in organizacijski obliki dela I+1, kar pomeni traktorist s pomočjo sekača. Matična podlaga je apnenec, kar je običajno znak večje skalovitosti ali kamnitosti.
Drugi primer delovišča se prav tako nahaja na jelovo-bukovih gozdovih na apnencih. V tem delovišču se predvideva sečnjo dreves z motorno žago in spravilo lesa z velikim gozdarskim zgibnim traktorjem z organizacijsko obliko dela I+1, torej traktorist s pomočjo sekača. Ti traktorji so težji in močnejši od prilagojenih kmetijskih traktorjev, zato jih uvrščamo v posebno kategorijo.
Tretji primer delovišča se nahaja v bukovih gozdovih na matični podlagi kremenasti peščenjaki, torej na globokih tleh. Les se bo spravljal izključno navzdol. Predvidena je tehnologijo sečnje dreves z motorno žago in spravilo lesa prilagojenim kmetijskim traktorjem s pogonom na eno os. Te traktorje pogosto srečamo med malimi zasebnimi lastniki gozdov in kmetij, ki se z gozdarstvom ukvarjajo občasno. Zaradi manjše moči so traktorji s pogonom na eno os primerni za manjše dimenzije drevja in ugodnejše terenske razmere.
Sečnja dreves z motorno žago in spravilo lesa z žičnim žerjavom
Delovišče se nahaja v predalpskih kisloljubnih bukovih gozdovih (srednje globoka tla) in zelo strmem terenu s povprečnim naklonom okrog 45 stopinj (ali 100 %). V tem delovišču se je posek lesa izvedel z motorno žago, zaradi velikega naklona terena ter odsotnosti vlak pa se je spravilo lesa izvedlo z velikim žičnim žerjavom in organizacijsko obliko I+2, kjer skupino sestavlja upravljalec žičnice, pripenjalec in sekač. Matična podlaga so glinasti skrilavci, glavna drevesna vrsta pa bukev. Spravilo vnaprej posekanega drevja poteka navzdol.
Strojna sečnja in spravilo z zgibnim polprikoličarjem
Tehnološko najnaprednejša je strojna sečnja, za katero sta običajno potrebna dva stroja, in sicer stroj za sečnjo (imenovan tudi “harvester”) ter zgibni polprikoličar (imenovan tudi “forwarder”). Delovišče se nahaja v enomernih gozdovih iglavcev na apnenčasti matični podlagi s plitkimi tlemi in ravnem terenu.